Pod imenom Ink Adventage so naprave HP, ki tiskajo zelo poceni, a stanejo več. Ponudba je namenjena intenzivnejšim uporabnikom tiskanja, ki bodo zaradi cenejših kartuš plačali višjo ceno naprave. K209 je za 200 PLN dražji od zelo podobnega Deskjeta 2420, prihranite pa 12 na vsaki mono strani in 28 centov na barvni strani. Obe napravi uporabljata enake kartuše z enako kapaciteto in številom šob. Eno s črnim črnilom, drugo pa tribarvno. Gre za cenejše naprave (serija 300XL), vsaka kartuša stane več kot 120 PLN, v različici (serija 703) do K209 pa so na voljo štirikrat (PLN 34) ceneje. Po tiskanju nekaj sto strani postane dražji tiskalnik ugodnejši. Ekonomičnost tiskanja K209 je boljša tudi v primerjavi z laserskimi napravami.Pet centov za mono stran in 19 za barvno stran je za cenejše modele te vrste nedosegljivo.
Vendar bi morali skušati, da bi bil K209 na voljo večji skupini uporabnikov. To je občutljiv model z nekoliko povečano (s tisoč v DJ 2420 na 3000 strani) mesečne nosilnosti. Nima omrežnih atributov, nima bralnika pomnilniških kartic digitalnega fotoaparata in nima programske opreme za prepoznavanje besedila. Edini vmesnik je ostal USB. O višjih hitrostih tudi ne gre. Deset strani besedila natisne dve minuti, enak barvni tisk pa je do dvakrat daljši. Ena stran A4 z najvišjo ločljivostjo (1200 dpi) traja deset minut. Dejansko je učinek dober, vendar smo ugotovili, da tako počasen tempo ni sprejemljiv. Zato smo v testu za oceno kakovosti in hitrosti najtežjih odtisov izbrali ločljivost 600 dpi, ki jo podpira PhotoREt.To je čas za tiskanje takšne strani skrajšalo na sedem minut.
Pri preprostejših močeh kakovost tiskanja ne pade pod povprečno raven. Težji so očitno boljši, če uporabljate zelo počasen tisk z ločljivostjo 1200 dpi. Nestrpni se morajo sprijazniti s povprečno fotografijo in manj podrobnosti. Ne glede na geometrijsko ločljivost ni mogoče razlikovati odtenkov. Veliko podrobnosti se izgubi, če je njihova barva podobna barvi ozadja.
Optični bralnik je slabo in slabo programiran. Dostojna kakovost je pridobljena šele po izbiri veliko počasnejšega 48-bitnega načina in pretvorbi slike v standardno barvno globino. Brez tega trika bo samodejno popravljanje fotografij izčrpalo podobo nekaterih barv. Ne glede na to, skenerju primanjkuje dinamike. Prav tako ni programa OCR.